Analiza četvernega testa za odkrivanje trisomije 21 in trisomije 18 v drugem trimesečju nosečnosti
Povzetek
Izhodišča: V Sloveniji izvajamo presejalni četverni test za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti ploda v drugem trimesečju nosečnosti od leta 2006 naprej. Test temelji na meritvah koncentracij štirih biokemičnih označevalcev v krvi nosečnice (ß-HCG, α-fetoprotein, nekonjugiran estriol in inhibin A). Namen naše naloge je bil analizirati rezultate testa, opredeliti občutljivost, specifičnost, pozitivno in negativno napovedno vrednost testa za odkrivanje trisomije 21 in 18 ter vpliv nekaterih materinih kliničnih parametrov na izračun tveganja.
Metode: Retrospektivno smo zbrali rezultate četvernega testa za 3.719 vzorcev krvi nosečnic za obdobje od 1.2.2006 do 31.12.2009 na UKC Ljubljana. Pridobili smo podatke o starosti, teži in kajenju nosečnic, rezultate kariotipizacij plodov, ki so bili uvrščeni v skupino z zvečanim tveganjem in klinične podatke o novorojenčkih.
Rezultati: V analiziranem obdobju je bila občutljivost testa za trisomijo 21 50%, specifičnost 95%, pozitivna napovedna vrednost 2,3% in negativna napovedna vrednost 99,8%. Za trisomijo 18 smo izračunali specifičnost 98%, občutljivost 100%, pozitivno napovedno vrednost 1,4% in negativno napovedno vrednost 100%. Na lažno pozitiven rezultat sta pri trisomiji 21 vplivala teža nosečnice (razmerje obetov OR=1,034; p<0,001) in starost (OR=0,832; p<0,001), pri trisomiji 18 pa starost nosečnice (OR=0,924; p=0,17) in kajenje (OR=0,396; p=0,006).
Zaključki: Četverni presejalni test je visoko specifičen za odkrivanje plodov s trisomijo 21, vendar ima na analizirani skupini nizko občutljivost, nizka je tudi njegova pozitivna napovedna vrednost. Za odkrivanje plodov s trisomijo 18 je test visoko specifičen in občutljiv, visoka je tudi negativna napovedna vrednost, pozitivna napovedna vrednost testa pa ostaja nizka.
Prenosi
Literatura
Tul N. Presejalni hormonski testi za Downov sindrom. Med Razgl 1997; 36: 523-37.
Tul N. Presejanje za kromosomopatije pri plodu. Med Razgl 2011; 50 Suppl 2: 137-48.
Van Lith JM, Pratt JJ, Beekhuis JR. Second-trimester maternal serum immunoreactive inhibin as a marker for fetal Down’s syndrome. Prenat Diagn 1992; 12: 801-6.
Merkatz IR, Nitowsky HM, Macri JN. An association between low maternal serum alpha-fetoprotein and fetal chromosomal abnormalities. Am J Obstet Gynecol 1984; 148: 886-94.
Brock DHJ, Bolton AE, Monaghan JM. Prenatal diagnosis of anencephaly through maternal serum alpha- fetoprotein measurment. Lancet 1973; ii: 943–4.
Merkatz IR, Nitowsky HM, Macri JN, Johnson WE. An association between low maternal serum alpha- fetoprotein and chromosomal abnormalities. Am J Obstet Gynecol 1984; 148: 886–94.
Pajntar M, Novak-Antolič Ž in sodelavci. Nosečnost in vodenje poroda, 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Cankarjeva založba; 2004.
Cuckle HS, Wald NJ, Lindenbaum RH. Maternal serum alpha-fetoprotein measurement: a screening test for Down syndrome. Lancet 1984; i: 926–9.
Wald NJ, Hackshaw AK, George LM. Assay precision of serum alpha fetoprotein in antenatal screening for neural tube defects and Down's syndrome. J Med Screen 2000; 7:74-7.
Canick JA, Knight GJ, Palomaki GE. Low second trimester maternal serum
unconjugated oestriol in pregnancies with Down's syndrome. Br J Obstet Gynaecol 1988; 95: 330-3.
Wald NJ, Cuckle HS, Densem JW. Maternal serum unconjugated oestriol as an antenatal screening test for Down's syndrome. Br J Obstet Gynaecol 1988; 95: 334-41.
Wald NJ, Cuckle HS, Densem JW. Maternal serum screening for Down's syndrome in early pregnancy. BMJ 1988; 297: 883–7.
Goodburn SF, Yates JRW, Raggatt PR. Second-trimester maternal serum screening using alpha-fetoprotein, human chorionic gonadotrophin, and unconjugated oestriol: experience of a regional programme. Prenat Diagn 1994; 14: 391–402.
Bogart MH, Pandian MR, Jones OW. Abnormal maternal serum chorionic gonadotropin levels in pregnancies with fetal chromosome abnormalities. Prenat Diagn 1987; 7: 623–30.
Benn PA, Fang M, Egan JF. Incorporation of Inhibin-A in Second-Trimester Screening for Down Syndrome. Obstet Gynecol 2003; 101: 451-4.
Lambert-Messerlian GM, Canick JA. Clinical application of inhibin a measurement: prenatal serum screening for Down syndrome. Semin Reprod Med 2004; 22: 235-42.
Geršak K. Načela in lastnosti presejalnih testov. Med Razgl 2011; 50 Suppl 2:19-24.
Gilbert RE, Augood A, Gupta R, Ades EA, Logan S. Screening for Downs syndrome: effects, safety and cost effectiveness of first trimester strategies. BMJ 2001; 323: 324-6.
Güdücü N, Gönenç G, Işçi H, Yiğiter AB, Dünder I. Can quadruple test parameters predict SGA infants? J Obstet Gynaecol 2013; 33: 269-71.
Lao MR, Calhoun BC, Bracero LA. The ability of the quadruple test to predict adverse perinatal outcomes in a high-risk obstetric population. J Med Screen 2009; 16:55-9.
Aagaard-Tillery KM, Malone FD, Nyberg DA. Role of second-trimester genetic sonography after Down syndrome screening. Obstet Gynecol 2009; 114: 1189-96.
Novak–Antolič Ž. Psihične obremenitve pri presejalnih testih v nosečnosti. V: Bregant L, ur. Strah,bolečina, žalost. Zbornik prispevkov. Ljubljana: GK; 1997. p. 15–22.
Avtor na prispevku, ki ga bo pripravil za Zdravniški vestnik, po pogodbi nanj prenaša vse materialne avtorske pravice, kakor izhajajo iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja ter pravico dajanja v najem in vse druge pravice avtorja v skladu z ZASP.
Avtorjev prenos pravic po pogodbi je neizključen, velja za neomejeno število izdaj, za ves čas trajanja materialnih avtorskih pravic ter je prostorsko neomejen.
Avtor sme avtorsko delo tudi sam izkoriščati ali avtorske pravice prenašati na tretje osebe, vendar oboje šele po preteku 3 mesecev od prve objave dela v reviji Zdravniški vestnik.
Avtor Zdravniškemu vestniku izrecno dovoli, da lahko pravice, pridobljene v skladu s pogodbo prenaša naprej na tretje osebe brez omejitev.
Avtor se strinja, da Zdravniški vestnik prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons BY-NC 4.0 (navedba avtorstva-nekomercialno) ali primerljive licence.